Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
…
continue reading
Podcast Znanost dobrega počutje je oddaja s katero potujemo v smeri promocije kritičnega razmišljanja in znanstveno utemeljenega odločanja, naše vozilo pa so dejavnosti, ki prispevajo k dobremu počutju in kakovostnem življenju.
…
continue reading
Ste nekaj slišali o temni snovi in vas zanima več? Se sprašujete, zakaj smo ljudje lahkoverni, in če je res, da so v pitni vodi ostanki citotastikov? Kako nevarni so pesticidi? Ali pa vas morda bolj zanimajo kvantni triki, teleportacija in aklimatizacija za Mars. Kje so meje zmogljivosti baterij in kakšen je življenjepis našega vesolja?
…
continue reading
1
Industrijsko oblikovanje na festivalu Big Design v Ljubljani
18:57
18:57
Redă mai târziu
Redă mai târziu
Liste
Like
Plăcut
18:57
Kakšen je potencial industrijskega oblikovanja v deželah jugovzhodne Evrope? Na to vprašanje odgovarja gost v oddaji Zmago Novak, idejni vodja in ustanovitelj tridnevnega Festivala BIG Design, ki se je v soboto sklenil v Ljubljani. Organizatorji, socialno podjetje Zavod Big oziroma njihov Center za kreativno gospodarstvo jugovzhodne Evrope, so skuš…
…
continue reading
1
Starost in vpliv istoimenske knjige Simone de Beauvoir iz l.1970
24:08
24:08
Redă mai târziu
Redă mai târziu
Liste
Like
Plăcut
24:08
V okviru nedavnega Festivala za tretje življensko obdobje nas je OPRO - zavod za aplikativne študije z že znamenito knjižno zbirko »Opuščeni program«, z vabilom trem družboslovcem spomnil na znamenito eruditsko študijo intelektualke in aktivistke Simone de Beauvoir (1908-1986) izpred pol stoletja, s preprostim naslovom »Starost«. V našem jeziku smo…
…
continue reading
1
Zgodba o poteh industrijske robotizacije Slovenije v 80-ih letih
25:05
25:05
Redă mai târziu
Redă mai târziu
Liste
Like
Plăcut
25:05
Pred 4 leti so v Tehniškem muzeju v Bistri odprli razstavo »Robot.si: začetki slovenske industrijske robotike«, pri pripravi katere je med drugimi sodeloval tudi naš tokratni gost prof.dr. Uroš Stanič, nekdanji dolgoletni vodja Odseka za avtomatizacijo, biokibernetiko in robotiko na Inštitutu Jožef Stefan. Po razstavi se je odločil napisati spomine…
…
continue reading
1
Razumevanje vpliva svetlobe na človeka v stavbah
24:18
24:18
Redă mai târziu
Redă mai târziu
Liste
Like
Plăcut
24:18
Kako svetloba vpliva na počutje ljudi v človekovih bivalnih prostorih? To vprašanje so si zastavili na Zavodu za gradbeništvo in začeli raziskovati v smeri, kako bodisi starejše bodisi nove stavbe prilagoditi ali pa zgraditi v skladu s povišanimi temperaturami in zahtevami trajnostne rabe. Na tamkajšnem oddelku za gradbeno fiziko se s tem, točneje …
…
continue reading
1
Temelji raziskovanja biogeografije
24:05
24:05
Redă mai târziu
Redă mai târziu
Liste
Like
Plăcut
24:05
Tokrat je gostja biologinja dr. Eva Turk z oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov Nacionalnega inštituta za biologijo v Ljubljani. Že dlje časa se dejavno ukvarja z raziskovanjem biogeografije, večinoma na primeru vrste pajkov zlatih mrežarjev (lat. nephilidae), ki so se od obdobja kenozoika pred cca. 150 milijoni leti do danes razširili po…
…
continue reading
1
»Eureka-Eurocare E! 1586 Arch» in zaščita arheološke dediščine Ljubljane
27:08
27:08
Redă mai târziu
Redă mai târziu
Liste
Like
Plăcut
27:08
Tokrat je gost arhitekt Milan Zdravko Kovač, ki se je nekaj desetletij ukvarjal z načrtovanji zaščite arhitekturne in arheološke dediščine predvsem v starih mestnih jedrih. Z letos umrlim arhitektom Petrom Kerševanom sta v zadnjem desetletju in pol tukajšnim oblastnim in dediščinskim ustanovam od ministrstva za kulturo do mestnega muzeja pro bono p…
…
continue reading
1
Račiška pečina na seznamu svetovne geološke dediščine
25:54
25:54
Redă mai târziu
Redă mai târziu
Liste
Like
Plăcut
25:54
Nedaleč od Ilirske Bistrice se nahaja vodoravna kraška jama z imenom »Račiška pečina«. V 20. stoletju so jo za skladišče uporabljale različne vojske, že dobra 3 desetletja pa jo raziskujejo krasoslovci in geologi. V njej je že v 30-ih letih zaradi ravnanja tal z namenom povečati skladični prostor, vojska Kraljevine Italije po sredini prerezala s si…
…
continue reading
1
Trajnostno ribištvo in morska hrana
25:21
25:21
Redă mai târziu
Redă mai târziu
Liste
Like
Plăcut
25:21
Prebivalci Slovenije spadajo med tiste v Evropski uniji, ki pojedo najmanj rib, le Madžari so za nami zadnji. Lokalna akcijska skupina Istra iz Obale je že pred leti sprožila pobudo o trajnostnem ribištvu, ozaveščanju o nabavi v lokalnem morju ulovljenih rib, in še več, o boljšem spoznavanju za prehrano primernih jadranskih rib. V njem se le lovi o…
…
continue reading
1
Tri stoletja proste plovbe po Jadranu
26:16
26:16
Redă mai târziu
Redă mai târziu
Liste
Like
Plăcut
26:16
V sklopu poletnih ponovitev vas tokrat vabimo, da prisluhnete pogovoru iz leta 2019 ob 300-letnici habsburške razglasitve Trsta in Reke za brezcarinski pristanišči. Sicer pa so že 2 leti prej z razglasitvijo proste plovbe po Jadranu ukinili večstoletni carinski in oblastni monopol Benetk. Gosta sta bila zgodovinarja dr. Nadja Terčon s Pomorskega mu…
…
continue reading
1
Izvor visokoenergijskih kozmičnih žarkov
23:49
23:49
Redă mai târziu
Redă mai târziu
Liste
Like
Plăcut
23:49
V sklopu poletnih ponovljenih pogovorov lahko v ponedeljek po trinajsti uri prisluhnete našemu gostu v daljnem letu 2008. Prof.dr. Danilo Zavrtanik je bil v tej vlogi pri nas že večkrat, od ustanovitve novogoriške Politehnike leta 1997, predhodnice leta 2006 ustanovljene Univerze v Novi Gorici, kjer je bil dolgo rektor, in tam še vedno deluje kot p…
…
continue reading
1
Slovenski ribiči v Trstu skozi čas
26:21
26:21
Redă mai târziu
Redă mai târziu
Liste
Like
Plăcut
26:21
V sredo, 7. avgusta v naši dnevni rubriki »Odprta knjiga« začenjamo z branjem knjige kapitana in upokojenega menedžerja tržaške ladjedelnice Bruna Volpija Lisjàka »Vonj po morju«. Je avtor več kot polovice ducata knjig, v katerih je ob pomoči javnih in osebnih arhivov iz zgodovinske pozabe potegnil preteklost tržaškega ribištva in pomorstva tamkajš…
…
continue reading
1
Spotikanja ob Charlesu Darwinu
26:29
26:29
Redă mai târziu
Redă mai târziu
Liste
Like
Plăcut
26:29
V torek, 30. julija bo minilo 88 let od rojstva slovenskega biologa in akademika SAZU Borisa Sketa. Profesor, ki je vzgojil generacije študentov na ljubljanski Biotehniški fakulteti, je dobra dva meseca pred svojim 87. rojstnim dnevom, lani maja odšel za vedno. Ob 100-letnici rojstva Charlesa Darwina leta 2009 smo z njim po njegovem predavanju za D…
…
continue reading
1
O prezrtih grožnjah invazivnih vrst
25:07
25:07
Redă mai târziu
Redă mai târziu
Liste
Like
Plăcut
25:07
Visoko poletje je čas, ko velika večina rastlinja buhti od rasti. Tudi »invazivne vrste«, torej tujerodne vrste, ki so se na tak ali drugačen način na račun avtohtonih razrasle v za njih novem naravnem okolju. O njihovi prezrtosti smo že konec prvega desetletja posneli pogovor s takratnim docentom na ljubljanski Biotehniški fakulteti, dr. Nejcem Jo…
…
continue reading
V predhodnici oddaje Pogled v znanost smo januarja 2008 na našem programu kot prvega predstavili sestavek pokojnega profesorja fizike Janeza Strnada o bratih Bernoulli, Jakobu in Johannu iz mesta Basel v Švici. Ustvarjala sta na prelomu iz 17. v 18. stoletje in veljata za znamenita matematika, Johann je na primer eden osrednjih utemeljiteljev varia…
…
continue reading
1
Naslov razstave v Postojni predlagala umetna inteligenca, izbrali pa obiskovalci
23:21
23:21
Redă mai târziu
Redă mai târziu
Liste
Like
Plăcut
23:21
V Notranjskem muzeju v Postojni je na ogled razstava z naslovom Kamen na kamen – palača!: Plemstvo na Postojnskem. Njena posebnost je v avtorstvu in med drugim, v izboru naslova, ki ga je izbrala spletna aplikacija ChatGPT. O razstavi smo se pogovarjali s kustosinjo Ano Čič, ki je koordinirala skupino štirih ljubiteljic preteklosti, natančneje zgod…
…
continue reading
1
Odtenki krize in izolacije v pogledu skozi ekran
25:31
25:31
Redă mai târziu
Redă mai târziu
Liste
Like
Plăcut
25:31
Izr.prof.dr. Dan Podjed, raziskovalec z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU se že precej dolgo ukvarja z razmerji med tehnologijo in njenim vplivom na ljudi, v sodobnem času seveda. Z metodo osebne udeležbe je tudi že dolgo redno sledil in aktivno pisal na nekaj internetnih platformah t.im družbenih omrežij (social networks) kot je bil npr.…
…
continue reading
1
Znanstvene metode analize strupenih cianobakterij
24:31
24:31
Redă mai târziu
Redă mai târziu
Liste
Like
Plăcut
24:31
Ob vročih poletnih dnevih ob stoječih vodah pogosto opazimo sluzaste koprene zelene ali modre ali pa npr. v Blejskem jezeru, rdeče barve. Gre za mikroskopske alge in cianobakterije, organizme, ki predvsem v morjih proizvedejo dobro polovico kisika v zraku. Niso pa popolnoma vse sluzaste koprene na stoječih vodah v vročini strupene. In ravno zato so…
…
continue reading
1
Estetika konstrukterskega minimalizma – TR3
24:48
24:48
Redă mai târziu
Redă mai târziu
Liste
Like
Plăcut
24:48
Tokrat gre beseda o konstrukcijski zasnovi stolpnice TR3 na sedanjem Trgu republike v glavnem mestu, delu kompleksa prostorske preobrazbe nekdanjega nunskega vrta iz začetka 18.stoletja. Že konec 50-ih let si je tedanje republiško vodstvo na območju, kjer so se stikali severni rob antične Emone, baročno mesto in arhitektura Ljubljane 20. stoletja, …
…
continue reading
1
Na Brinju pri Ljubljani KATANA reže meje med fisijo in fuzijo
24:06
24:06
Redă mai târziu
Redă mai târziu
Liste
Like
Plăcut
24:06
Pretekli teden so v prostorih Inštituta Jožef Stefan na Brinju blizu Domžal pri Ljubljani, kjer že od leta 1966 deluje eksperimentalni jedrski reaktor Triga, slovesno prerezali trak nove naprave KATANA. Gre za poimenovanje po ikoničnem japonskem meču, ki označuje dejansko in simbolno lastnost te nove "zanke za aktivacijo vode", ki "reže meje med fi…
…
continue reading
1
Simpozij o 250 letnici Splošnega šolskega reda Marije Terezije na Slovenski matici
25:04
25:04
Redă mai târziu
Redă mai târziu
Liste
Like
Plăcut
25:04
V letošnjem jubilejnem letu, ob 250. obletnici izida prvega državnega odloka o osnovnem šolstvu vseh otrok med šestim in dvanajstim letom, je Slovenski šolski muzej skupaj s Slovensko matico in Društvom za preučevanje 18. stoletja pred kratkim pripravil znanstveni simpozij z naslovom »250 let Splošnega šolskega reda Marije Terezije«. O daljnosežnem…
…
continue reading
1
Mednarodni dan biodiverzitete 2024 - "bodimo del načrta"
24:09
24:09
Redă mai târziu
Redă mai târziu
Liste
Like
Plăcut
24:09
Zadnja tretjina meseca maja kaže, da je v znamenju sodobnega aktivnega odnosa do naravnega okolja. V sredo, 22.maja smo beležili Mednarodni dan biodiverzitete, letos z osrednjim motom "bodimo del načrta", en dan prej so države Evropske unije obeleževale evropski dan Nature 2000, 20. maj je bil svetovni dan čebel, 24. maj pa evropski dan parkov. O s…
…
continue reading
1
Pred 130 leti se je rodil arhitekt metropole Vladimir Šubic
37:28
37:28
Redă mai târziu
Redă mai târziu
Liste
Like
Plăcut
37:28
23. maja 1894 se je v Ljubljani rodil Vladimir Šubic, arhitekt, ki je v prvi polovici 30-ih let projektiral ljubljanski nebotičnik. 130-letnica njegovega rojstva nas bo z besedilom "Vladimir Šubic - arhitekt metropole" spomnila na njegovo takratno modernost. V začetku 90-ih let ga je v okviru našega takratnega cikla "Zgodovina idej v arhitekturi" p…
…
continue reading
1
Razmislek ob razstavi o neevropskih kulturah v SEM
24:30
24:30
Redă mai târziu
Redă mai târziu
Liste
Like
Plăcut
24:30
Kaj je ostalo od tukajšnjih nekajdesetletnih poskusov predstavljanja izvenevropskih kultur onstran kolonialnega načina prikazovanja Drugega kot kulturno manjvrednega od "zahodne civilizacije"? Na dan zmage nad nacifašizmom v drugi vojni, 9. maja, so v Slovenskem etnografskem muzeju v glavnem mestu odprli 2 razstavi, ki obujata spomin na te poskuse.…
…
continue reading
1
Ekologija fitoplanktona v Tržaškem zalivu
24:22
24:22
Redă mai târziu
Redă mai târziu
Liste
Like
Plăcut
24:22
Ekologija rastlinskega planktona oziroma fitoplanktona v morjih je organski okvir za temeljno razumevanje življenskih procesov enega od orjaških, a navadnemu človeškemu pogledu nevidnih proizvajalcev polovice kisika na planetu Zemlja. Kaj se dogaja z ekologijo tega morskega organskega sestava v severnem Jadranu oziroma v Tržaškem zalivu skozi deset…
…
continue reading
Okrogla miza 14. 5. 2024 ob 18. uri Atrij ZRCDe către Znanost na cesti
…
continue reading
1
Visokozmogljiva tehnologija sekvenciranja rastlinskih genov omogoča boljšo diagnostiko
23:45
23:45
Redă mai târziu
Redă mai târziu
Liste
Like
Plăcut
23:45
Nacionalni inštitut za biologijo je pretekli teden predstavil zgoščen prikaz razvoja najsodobnejše diagnostike rastlinskih viromov, združb vseh precej različnih virusov v tarčnih vzorcih. Zadnji dve desetletji sta bili v znamenju razcveta t.im. metod visokozmogljivega sekvenciranja genomov s katerimi na Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biolog…
…
continue reading